Zgodovina Gradu Ozeljan
Vasica Ozeljan je prvič omenjena leta 1176, ko ji papež dodeli služnostne pravice, leta 1523 pa je prvič zapisan obstoj Cerkve Sv. Mihaela v Ozeljanu.
Prvi zametki današnjega dvorca naj bi nastali v 17. stoletju, ko lastništvo nad krajem prevzame družina Coronini, ki je takrt domovala v gradu Kromberk.
Leta 1687 posest odkupi družina Morelli. Posest prejme naslov državne grofije ter postane sedež samostojnega gospostva. Družina Morelli tedanjo pristavo dogradi v reprezentančni dvorec.
Leta 1813 dvorec Ozeljan deduje družina Zuccato iz Poreča in jo sredi 19.stoletja prenovi. Družina Zuccato dvorec zapusti leta 1928, ter notranjo opremo gradu odproda.
Prvi zametki današnjega dvorca naj bi nastali v 17. stoletju, ko lastništvo nad krajem prevzame družina Coronini, ki je takrt domovala v gradu Kromberk.
Leta 1687 posest odkupi družina Morelli. Posest prejme naslov državne grofije ter postane sedež samostojnega gospostva. Družina Morelli tedanjo pristavo dogradi v reprezentančni dvorec.
Leta 1813 dvorec Ozeljan deduje družina Zuccato iz Poreča in jo sredi 19.stoletja prenovi. Družina Zuccato dvorec zapusti leta 1928, ter notranjo opremo gradu odproda.
Leta 1940 preide dvorec ponovno v last družine Coronini, ki ga pred 2. svetovno vojno preda v last vaški občini. Občina v nadstropju uredi vaško šolo in po 2. svetovni vojni uredi v pritličju nekaj stanovanj za vaščane. Kljub obnovi ki se začne leta1972 se iz dvorca po potresu leta1976 zaradi njegove dotrajanosti prebivalci izselijo. V popotresni obnovi leta 1979 se obnovi le najnujnejšo nosilno konstrukcijo.
Leta 1991 pa se v dvorcu določi namen in s tem se prične prenova, ki v pritličju predvidi gostinski lokal v nadstropju pa vaško dvorano. Od leta 1993 v dvorcu domuje GOSTINSTVO GRAD ŠPACAPAN.
Leta 1991 pa se v dvorcu določi namen in s tem se prične prenova, ki v pritličju predvidi gostinski lokal v nadstropju pa vaško dvorano. Od leta 1993 v dvorcu domuje GOSTINSTVO GRAD ŠPACAPAN.
Dvorec Ozeljan je sestavljen iz treh delov. Osrednji del je enonadstopna stavba iz sredine 18.stoletja.
Nad glavnim portalom v pritličju je baročni balkon z trebušasto kovinsko ograjo, bogato triforno okno balkona nosi letnico 1859.
Povezovalni del, ki povezuje dvorec in cerkev in je opremljen s odprtim stopniščem in arkadnim hodnikom s tremi toskanskimi stebri. Na desni strani glavne stavbe stoji manjši kuhinjski prizidek z izzidkom ali spahnjenico s lepim okroglim dimnikom.
Onkraj ploščadi pred glavno stavbo se razprostira območje grajskega vrta obdanega z zidno ograjo. Vhod v vrt, ki je bil zasnovan v 18. stoletju, poudarijo štirje stebri s klasičnima vazama ter stopnišče z razglediščem.
V vrtnem delu so ohranjeni le posamezni deli , ki dajo obiskovalcu slutiti osnovno zasnovo prvotne ureditve.
Nad glavnim portalom v pritličju je baročni balkon z trebušasto kovinsko ograjo, bogato triforno okno balkona nosi letnico 1859.
Povezovalni del, ki povezuje dvorec in cerkev in je opremljen s odprtim stopniščem in arkadnim hodnikom s tremi toskanskimi stebri. Na desni strani glavne stavbe stoji manjši kuhinjski prizidek z izzidkom ali spahnjenico s lepim okroglim dimnikom.
Onkraj ploščadi pred glavno stavbo se razprostira območje grajskega vrta obdanega z zidno ograjo. Vhod v vrt, ki je bil zasnovan v 18. stoletju, poudarijo štirje stebri s klasičnima vazama ter stopnišče z razglediščem.
V vrtnem delu so ohranjeni le posamezni deli , ki dajo obiskovalcu slutiti osnovno zasnovo prvotne ureditve.